Ločitev je žal pogost pojav, pri čemer je delitev premoženja ena najtežjih tem, s katero se zakonca
soočita. Pred ločitvijo je priporočljivo, da se zakonca temeljito informirata o svojih možnostih in
pravicah, ne le glede delitve premoženja, temveč tudi glede drugih pomembnih vidikov ločitve. Če
imata skupne mladoletne otroke, morata poskrbeti za ureditev skrbništva in določitev višine
preživnine. Osnovne informacije bomo podali v nadaljevanju, vendar je pomembno razumeti, da je
vsaka ločitev edinstvena. To pomeni, da ima vsak zakonski par svoje specifike, ki jih je treba
upoštevati pri urejanju razveze.
Katere vrste ločitve poznamo?
Po slovenski zakonodaji poznamo dva načina razveze zakonske zveze: sporazumno ločitev in ločitev
brez sporazuma. Ključna razlika med njima je, kot nakazuje že ime, ali se zakonca o razvezi strinjata
ali ne. Sporazumna ločitev je običajno hitrejša in stroškovno ugodnejša, saj pogosto ni treba plačevati
visokih odvetniških tarif. Nasprotno pa pri nesporazumni ločitvi oziroma ločitvi s tožbo razvezo želi le
eden od zakoncev. Če drugi nasprotuje, se lahko postopek znatno podaljša in traja tudi več let.
Kateri so koraki za sporazumno ločitev?
Sporazumna ločitev pomeni, da se oba zakonca želita razvezati ter sta hkrati enotna glede delitve
premoženja in ureditve skrbništva za skupne mladoletne otroke. Postopek sporazumne ločitve se
začne z vložitvijo vloge za ločitev, ki jo zakonca posredujeta na pristojno okrožno sodišče, običajno
tisto, v okviru katerega sta imela zadnje skupno prijavljeno prebivališče.
Vloga mora biti lastnoročno podpisana s strani obeh zakoncev in pripravljena v treh izvodih (en izvod
se pošlje na sodišče, preostala dva pa obdržita zakonca). K vlogi je treba priložiti tudi dogovor o
delitvi premoženja, ki ga je treba predhodno urediti pri notarju. Če imata zakonca skupne mladoletne
otroke, morata nujno priložiti še mnenje centra za socialno delo (CSD). Pred oddajo vloge morata
obiskati CSD, kjer bosta skupaj z otroki povabljena na pogovor, na podlagi katerega CSD pripravi svoje
mnenje. Če kateri od navedenih dokumentov manjka, se vloga obravnava kot nepopolna, sodišče pa
zakonca pozove, naj uredita manjkajoče dokumente.
Kako pa poteka ločitev brez sporazuma?
Pri ločitvi brez sporazuma se za razvezo odloči le eden od zakoncev, pogosto zaradi nevzdržnih
razmer v zakonu. To pomeni, da vlogo za ločitev vloži samo eden od zakoncev, brez soglasja drugega.
Vlogo mora zakonec predložiti na pristojno okrožno sodišče, in sicer tisto, ki se nahaja v kraju
zadnjega stalnega prebivališča drugega zakonca ali v kraju zadnjega skupnega prebivališča obeh.
Pri ločitvi brez sporazuma se pogosto pojavijo težave glede delitve premoženja in ureditve skrbništva
za skupne otroke. V primeru, da zakonca najameta odvetnika, bo ta poskušal med njima doseči
dogovor. Kadar je mogoče, je sporazumna ločitev vedno najboljša možnost za vse vpletene.
Kako je opredeljeno skupno premoženje?
Ena ključnih zadev, ki jih morata zakonca urediti pred ločitvijo, je delitev premoženja. Ta tema je
pogosto glavni vir nesoglasij in sporov med zakoncema. Prvi korak je določitev, kaj vse spada v
skupno premoženje. Pri sporazumni ločitvi postopek vodi notar, ki zakonca pozove k predložitvi
ustrezne dokumentacije. V primeru ločitve s tožbo pa vprašanje delitve premoženja ureja sodišče. V
skupno premoženje spada vse, kar sta zakonca ustvarila med trajanjem zakonske zveze. Pomembno
je vedeti, da vanj ne sodijo osebni predmeti posameznega zakonca ter darila in dediščina, ki jih je
zakonec prejel od sorodnikov ali drugih oseb.
Na kakšen način se izvede delitev premoženja ob ločitvi?
Kot že omenjeno, je delitev premoženja ob ločitvi bodisi stvar dogovora med zakoncema ali pa o njej
odloča sodišče v okviru ločitvenega postopka. Najpogosteje se skupno premoženje razdeli na dva
enaka dela, čeprav obstajajo tudi izjeme. Če je sklenjen notarski zapis in dosežen dogovor, se delitev
premoženja izvede na podlagi sporazuma, kar sodišče pri svoji odločitvi upošteva.
Kadar pa zakonca ne dosežeta dogovora, sodišče odloča na podlagi različnih dokaznih gradiv. Pri tem
ne upošteva zgolj plač ali prihodkov posameznega zakonca, saj bi v takem primeru pretežni delež
vedno prejel zakonec z višjim zaslužkom. Sodišče v svojo odločitev vključi tudi druga dejstva, ki so
pogosto povezana s skrbjo za dom in družino. Če je eden od zakoncev več svojega časa namenjal
skrbi za dom in družino, sodišče to ovrednoti enakovredno, kot če bi opravljal redno službo.
Ali se lahko zakonca že pred poroko dogovorita, na kakšen način se bo premoženje delilo v primeru
ločitve?
Zakonca se lahko že pred poroko odločita za podpis predporočne pogodbe, ki predstavlja obliko
zavarovanja v primeru kasnejše ločitve in je zelo priporočljiva. S predporočno pogodbo se zakonca
vnaprej dogovorita, kako bo potekala delitev premoženja v primeru ločitve. To je še posebej
smiselno, kadar ima eden od zakoncev bistveno več premoženja kot drugi. Če je predporočna
pogodba sklenjena, ob morebitni ločitvi ni dvoma o načinu delitve premoženja, saj je to že vnaprej
jasno opredeljeno. S tem se v praksi pogosto zmanjšajo stroški in tveganje za spore v prihodnosti.
Naj omenimo še, da imata zakonca vse do uradne ločitve na skupnem premoženju enake pravice, kot
sta jih imela doslej. To pomeni, da lahko skupno last nemoteno uporabljata vse do trenutka, ko
postane ločitev pravnomočna in se lastninska pravica razdeli na dva dela.
Na kakšen način je možno urediti dogovor glede skupnih otrok?
Če imata zakonca skupne mladoletne otroke, je nujno, da pred ločitvijo uredita dogovor glede
skrbništva zanje. Pred oddajo vloge za ločitev morata obiskati CSD, kjer se opravi razgovor z njima in z
otroki. Pri oblikovanju mnenja CSD upošteva tudi mnenje otrok. Zakonca se lahko dogovorita za
deljeno skrbništvo, kar pomeni, da nihče ne plačuje preživnine, ali pa skrbništvo v celoti prevzame
eden od njiju. V slednjem primeru mora drugi zakonec prispevati preživnino za skupne otroke, pri
čemer se višina preživnine določa individualno.
